Holesterol je maščobi podobna snov, ki nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi tudi s hrano živalskega izvora. Maščobe v krvi so holesterol in trigliceridi. Kadar je koncentracija krvnih maščob zvečana govorimo o hiperlipidemiji. Holesterol telo nujno potrebuje, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in sodeluje pri izdelavi nekaterih hormonov in vitamina D. Ker so holesterol in trigliceridi v  vodi netopni, se po telesu prenašajo s krvjo v obliki lipoproteinov. Ločimo:

  • Lipoproteine visoke gostote (HDL) odstranjujejo holesterol iz žilnih sten, zato jim rečemo tudi koristni, varovalni holesterol.
  • Lipoproteini majhne gostote (LDL) omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni in jo s tem ožijo, t.i. škodljivi, slabi holesterol.
  • Lipoproteini zelo nizke gostote (VLDL) ki prenašajo trigliceride. Med vsemi maščobami so ravno trigliceridi v telesu najbolj prisotni, saj se prav v obliki teh estrov maščobnih kislin skladišči energija v maščevju.

Priporočljivo je, da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

Najpogostejši vzrok zvišane ravni holesterola v krvi je nepravilna prehrana, drugi dejavniki tveganja pa so debelost, nekatere podedovane lastnosti in majhna telesna aktivnost.

Holesterol lahko ogrozi naše zdravje, če ga je v krvi preveč. Odvečni holesterol se odlaga zlasti v steni arterij, kjer povzroča postopno zožitev in končno zamašitev žile. Tako kakor za visok krvni tlak in povišan sladkor tudi za zvišane maščobe v krvi velja, da se zdravstvene težave pogosto pokažejo prepozno. Zato je preventivna meritev holesterola v krvi nujna!